Omemba: Jelisaveta Rapaić

»Ko najdem svojo smer, prakso usmerim predvsem v kuratorsko metodologijo.«

»Jezi me, da se ravno takrat, ko se ob pripravi razstavnega projekta dovolj poglobim v določeno temo, dosežem točko, ko bi se lahko nekaj naprej razvilo in s tem nekaj naredilo, projekt konča in me čaka nova stvar. Ravno ko dosežeš globino, moraš naprej.«

»Kaj torej po projektu ostane?«

»Edina stvar, ki mi je težja od tega, da ne bi imela dela, je občutek, da nisem dovolj produktivna.«

»Ko nimam ničesar povedati, takšen projekt zavrnem.«

»Razstava se ne sme končati po odprtju, ampak mora rasti naprej. Tu lahko razvijamo največ.«